Za serbskeju golu

Za sebskeju golu jadno jazorisko.
Co ga w jazorisku? Grozna paliwaka.

Ta pak kśěšo naraz cele město požrěś.
Prědna na rěd pśiźo kejžorowa źowka.

Kněžna z grodu źěšo, dobru noc dawašo.
„Dobru noc něnt mějśo wy, moj nan, moj stary“

Kejžorowe źowćo k jazoroju žěšo.
Grozna paliwaka k brjogoju plějašo.

„Och, ty swěty Juro, stoj mě ku pomocy!“
„Och, ty luba kněžna, wěriš ty do Boga?“

„Kak ga ja do Boga wěriś njedejalaj.
Bog Kněz, ten jo mocny, dokulaž jo mudry.“

„Ow, ty lube źowćo, wotpasaj se swoj pas!
Comej jen zaźernuś za to tluste šyjsko.“

Za to tluste šyjsko, za to tluste gjardlisko.
Zabili su ju, do woza ju kladli.

Njebojśo se, luźe, wona njejo žywa.
Mocny swěty Juro paliwaku zabi.

« zpět na seznam alb